JOGA
ZGODOVINA
JOGIJSKA ANATOMIJA
STIL ŽIVLJENJA
NAMENSKA JOGA

GLAVNA
URNIK-CENIK
O UČITELJU
POVEZAVE

 

 

 

 

ZGODOVINA KUNDALINI JOGE

zgodovina joge od starih časov do današnjih dni >>>
epoha Rib in epoha Vodnarja >>>
jogi Bhajan in Kundalini joga na Zahodu >>>

ZGODOVINA JOGE OD STARIH ČASOV DO DANAŠNJIH DNI

Joga ima dolgo zgodovino. Obstajajo pričevanja, da so že pred 4000 leti ljudje poznali in prakticirali nekatere vrste joge.
Eno prvih pisnih izročil, ki pripoveduje o jogi, je Mahabharata. V tej epski pesnitvi je opisana najdaljša vojna v zgodovini človestva. Prva redakcija je bila zapisana v obdobju od 1000. do 800. l. pr. n.s. V tej pesnitvi je veliko število mitov, simbolov, zgodovinskih dogodkov, filozofskih naukov, navodil, verovanj, religij, običajev in mističnih izkušenj. Je tudi vir podatkov o šolah in naukih joge v tem času. Za tiste, ki se resno ukvarjajo z jogo, daje Mahabharata izvrstno možnost za preučevanje zgodnje jogijske prakse. V letih 800-500 pr. n.s. so nastale Upanišade. To je zbirka znanj številnih modrecev, večina njihovih imen ni znana. Modreci, ki so prispevali k nastanku Upanišad, si niso bili podobni, tako v družbenih položajih, kot tudi v načinu življenja. Car Džanaka, ki je izročil nauke Radži in Kundalini joge, je bil ena pomembnih osebnosti tistega časa. V obdobju od leta 500 pr. n.s. do leta 200 n.s. so mistične tehnike Upanišad na široko preučevali in prakticirali. Povečalo se je število ljudi, ki so prakticirali tehnike samorazširitve, ki so opisane v Upanišadah. Veliki ustvarjalni deli tega obdobja sta Ramajana in Bhagavad Gita. Bhagavad Gita nas uči, kako ostanemo zamaknjeni tudi med velikimi dogajanji, kot je na primer vojna. Moč izvira iz uma, ki je podrejen disciplini, ne pa iz nenehnega izvajanja neskončnih ritualov in žrtev. Ko se odpovemo dejanjem, ki izvirajo iz naše najnižje narave, se naučimo delati to, kar bo pravilno v vesoljnem pomenu. Samo takrat dobijo Ljubezen, Odgovornost in Pravičnost nek pomen. To besedilo ne vsebuje sistemskega opisovanja meditacij in jogijske prakse. Prikazuje pa duh in stališče, ki sta bila značilna za takratno tradicijo. Pravičnost in vznesenost, pogum, predanost, disciplina in ljubezen do Resničnosti so ponazorjeni v zgodbah Ramajane. Večina najpopularnejših zgodb je metaforična in jih lahko razumemo kot napotke za razširitev zavesti.
V letih 200-800 se širijo in krepijo tradicije, ki jih je ustanovila Mahabharata. Veliko misli in idej iz jogijske prakse je bilo sistematiziranih. Ustanovljenih je bilo šest temeljnih filozofskih šol in poučevanje jogijske prakse se je bistveno razširilo. Guru omenja nastanek šestih šol v svojih delih iz tega obdobja. Najpomembnejše delo tega obdobja je bila Joga Sutre Patandžali. To veliko delo, posvečeno jogi in njeni filozofiji, je od tega trenutka, ko je nastalo, postalo priročnik za vse iskalce.
Purane so bile zapisane v letih 800-1469. To je velika zbirka mitov, filozofskih misli in zgodovine. V tem času se tantrični nauki in ezoterična znanja o čakrah, žlezah in auri širijo vse naokrog. Upoštevanje duhovne discipline ali praktika sadhane za dosego vzvišenega stanja zavesti in praktična uporaba filozofskih idej postane običajna povsod.
Tako je postalo mogoče doseči duhovno in fizično blagostanje brez zavrnitve čustev in askeze. Začela se je prebujati filozofija Šakti, zenski kozmični princip energije Kundalini, ki pomeni pojav Božanskega v končnem telesu in umu.
Leta 1469-1708 je obdobje spojitve nasprotij. Tradicija askeze se sreča s tradicijo mistične združitve. Največja rezultata te spojitve sta učenje dinastije desetih Gurujev ter ustvarjenje dela Siri Guru Granth Sahib. To ni samo zgodovina, filozofija in tehnika, temveč aktivna prisotnost guruja v vibracijah, ki jih vsebuje ta Knjiga. Guruji so poudarjali vzvišenost, služenje in meditacijo neposredno nad Imenom. Zavrgli so ciklus iskanj osebnega Guruja in kultov osebnosti, ki so lahko zavajali učence v zmoto. Uresničili so Guruja v zapisanem delu ter ga proglasili za Siri Guruja – učitelja učiteljev.
Sodobna doba je zgodovina odkritij in komunikaciji med poloblama zemlje. V Evropi in Ameriki postanejo prakse sikhov, muslimanov, Indijcev in drugih dostopne vsem, ki se želijo učiti. Budizem, Sintoizem, Taoizem so se dotaknili srca zahodnega človeka in se aktivno širijo. Bližamo se koncu te dobe in se pripravljamo, da vstopimo v naslednjo. Ta leta bodo polna sprememb, kaosa in obilice možnosti. Vloge osebnosti in družbenih struktur se bodo spremenile in med njimi se bo moralo vzpostaviti novo ravnotežje. Številne družbene ustanove obstajajo samo zaradi strahu in neznanja. Omejitve dostopa do znanja in informacij se rušijo pod pritiskom novih tehnologij in ljudi nove informacijske ere.

vrh

EPOHA RIB IN EPOHA VODNARJA

Novembra 1991 se je iztekla epoha Rib. Začela se je prehodna doba med Ribami in Vodnarjem. Večkrat so se v zgodovini človestva zamenjale zodiakalne ere, vendar je obdobje, v katerem živimo sedaj, izrazito nenavadno. Odhajajoča era Rib je bila era mehanizmov in hierarhij. V novi eri - eri Vodnarja - bodo upravljali življenje informacija, ozaveščenost in energija. Beseda bo postala močna sila - vaša zavestno izrečena beseda. Radikalne spremembe se bodo dogajale v zunanjem in notranjem svetu. Spremenilo se bo naše občutenje časa, prostora, medsebojnih odnosov in sistemov vrednot. Prehodna doba iz ere Rib v ero Vodnarja traja od 11. novembra 1991 do 11. novembra 2012. Ljudje čutijo, da živijo v spremenljivem času in se veliko pogovarjajo o tem. So takšni, ki pričakujejo kataklizmo in konec sveta, drugi spet govorijo o vznemirljivih časih, polnih preizkušenj za človestvo. Vsakdo čuti, da se dogajajo velike in hitre spremembe v družbi, zavesti in v naravi dojemanja sveta in ljudi. Vedno so bile spremembe, vendar še nikoli tako univerzalne in nagle, da bi se dotaknile vsakogar izmed nas. Sedaj je čas, ko mora vsakdo prevzeti odgovornost za ohranjanje in povzdigovanje svojega nivoja zavesti, se boriti proti trajnemu stresu, sprejemati odločitve in delovati na vseh področjih življenja.
V epohi, ki je že za nami, je bil naš cilj pridobivanje podatkov. Morali smo se veliko učiti, da bi kaj dosegli. Velika znanja o skrivnostnih človekovih zmožnosti so bila skrita in skrbno varovana. V eri Vodnarja informacija ne bo vec skrivnost! Dostopna bo vsem, zaradi česar pridobivanje znanja ne bo več primarni življenjski cilj. Prava vrednota bo postala Resnica, razkrita v dejanjih, notranjih impulzih in v lastnostih uma ter srca.
Epoha Rib je trajala približno 2000 let. Bili so težki casi. Ženske so bile nespoštovane in prepuščene izkoriščanju moških v vseh sferah življenja. Vez moški-ženska je bila brez moči. Moški so ustvarjali atomske bombe, izmišljali in vodili vedno nove vojne in v imenu vere je bilo ubitih ogromno ljudi. Religija se je sprevrgla v grdo obliko fanatizma. Najstrašnejše, kar se je lahko zgodilo človeku - začel je iskati Boga izven sebe! Ljudje so pozabili, da je Bog v nih samih, da so - njegov del. Sedaj se časi spreminjajo. Človek išče samouresničenja skozi čistočo, spoštovanje, individualnost in stvarnost.
V novi epohi ne bo mej. Vsi informacije bo dosegljive in cel svet nam bo dostopen. Ljudje bodo postali odprti in iskreni ter imeli notranjo lepoto. Moški in ženski bodo dosegli dostojanstvo, razsvetljenje in vzvišenje. Lepota človeskih lastnosti bo sijala in privlačila. V eri Vodnarja bomo pridobili nove vrednote. Um ne bo zadostoval, - potrebovali bomo intuicijo, čustvenost in instinkte. Ne bomo se mogli omejiti na podatkovna znanja, potrebovali bomo modrost. Ne bo zadostovalo naučiti se, potrebno se bo naučiti učiti. Čaka nas epoha paradoksov - po eni strani bolj celovita, po drugi - bolj individualna. Mej bo manj in ravno zato več zahtev po političnih strukturah. Vse bo hitelo, in časa bomo imeli vedno manj. Potrebovali bomo veliko ljubezni in povezanosti da bi se počutili varno. Morali bomo povezati duhovno ter snovno, tehnološko stran življenja, da bi občutili vrednosti in bistvo stvari. Duhovne izoliranosti ni in ne bo - vsako dejanje posameznika vpliva na celo človestvo, na vsa živa bitja in na vse vesolje. Zavestno bomo morali misliti in delovati, da bi preživeli v takšnem povezanem sistemu. Zavedali se bomo, kako prekrasen svet je ustvaril Bog in skozi to, kako krasni, vredni in resnični smo sami.

vrh

JOGI BHAJAN IN KUNDALINI JOGA NA ZAHODU

Kundalini joga velja za najbolj mnogostransko jogo, ki kombinira meditacije, molitve, fizične in dihalne vaje. "Kundalini" pomeni "koder las ljubljene ženske". Ta poetična metafora se nanaša na zavestne in energetske tokove, ki bivajo v vsakem izmed nas. Nudi nam združenje z našim vesoljskim Jazom. Združenje posameznikove z vesoljsko zavestjo ustvarja božansko zvezo, imenovano JOGA. V Upanišadah, ki so bile napisane v 5. stoletju pred n.s., je že opisana Kundalini. Te skrivnostna znanja in tehnike so se obdržale v tajnosti skozi tisočletja zgodovine. Prenašala se je ustno od učiteljev na izbrane učence.
Jogi Bhajan (Badžan) je prekinil to tradicijo. Mojster Kundalini joge je postal že v starosti 16 let. Pri 39. letih je zapustil svojo službo pri vladi Indijske države in se odpravil na Zahod. Sledil je svoji potrebi razkriti Kundalini jogo zahodnemu človeku. 5. januarja 1969 je začel predavanja v Los Angelosu.
V 60. letih se je veliko mladih ljudi soočilo z mamili. Jogi Bhadjan je bil prvi, ki je razumel, da išče mladina "drugo stanje zavesti". Za pot k ozaveščanju notranjega Jaza je ponudil alternativo. Mladi ljudje so se začeli udeleževati njegovih predavanj. Ugotovili so, da nudijo mamila le cenen hipen nadomestek občutenja notranjega miru in evforije, kakršnega omogoči doživeti Kundalini. Seveda imajo mamila tudi veliko stranskih učinkov, uničujočih za psihofizično zdravje človeka. Vse več ljudi je prihajalo k jogiju. Kmalu je začel delovati center 3HO (angleško 3 "H" Organization - Holly - Happy - Healthy), katerega podružnice so se hitro širile po Združenih Državah in drugod po svetu.
Jogi Bhadjan je dal pobudo gibanju, ki se je vraslo v zahodno življenjsko kulturo. Dandanašnji je, po 30. letih prizadevanj organizacije 3HO in njen podobnih, joga in meditacija široko razprostranjena po vsem Zahodu. Ljudi privlačijo pozitivni učinki joge in meditacije, duhovnost in zdravo življenje.
Jogi Bhajan se je rodil v delu Indije, ki sedaj pripada Pakistanu. Starši, zdravniki in družbeni vodje, so mu dali ime Harbajan Singh. Od otroštva je preučeval religijo in vedsko filozofijo. Pridobil je klasično ekonomsko izobrazbo na univerzi v Pandžabu. Mnogo let kasneje je pridobil naziv doktorja filozofije na univerzi San Francisco. V svojem življenju se je izkazal kot verski in družbeni vodja, hkrati pa tudi kot uspešen poslovnež, ki je veljal za mirnega, modrega, sočutnega in razgledanega človeka
Napisal je in objavil več kot 30 knjig o duhovnosti in zavesti, komunikaciji in psihologiji. Ustanovil je nekaj podjetij, ki proizvajajo in prodajajo naravne izdelke, izdelane po njegovih navodilih. Prispeval je k gospodarskemu razvoju vseh okolij v katerih je kdaj deloval. Vsako leto je organiziral seminarje o poslovanju. Na temo vodenja in duhovnosti poslovanja je napisal tudi več knjig. Kot Siri Singh Sahib ali vodja sikhovskega gibanja v zahodnem svetu, se je srečal s Papežem Janezom Pavlom drugim, s katerim je razpravljal o medreligioznih odnosih. Sodeloval je z Dalaj Lamo in Kanterberijskim Nadškofom z ciljem krepitve svetovnega miru.
6. oktobra 2004 je jogi Bhajan zapustil svojo zemeljsko telo.

vrh